Pot ali njiva, ki se poglablja naravnost proti očišču in jo ustavi grič ali kozolec, je še ena tematska posebnost, ki druži Jakopiča, Sternena in fotografa Avgusta Bertholda. Kamnitnik v dežju je spomladanska različica zimskega motiva, ki je verjetno nastal kot Jakopičeva prva reakcija na razstavo Impresionizem v slikarstvu in kiparstvu; v njej je skušal rekonstruirati Monetovo improvizirano tehniko iz devetdesetih let 19. stoletja. Slikanje s čopičem namesto z lopatico združuje posamezne barve − rožnato, zeleno in rumeno − pod sivomodrim poveznjenim nebom Kamnitnika v dežju v bolj poenotena območja. Razburjena faktura deluje kot nekakšen rokopis, sled energije, ki se preko čopiča pretaka na platno. Slika je dober primer izbire orodja v skladu z umetnikovo intenco. Jakopič je ustvaril občutje razmočene pokrajine v pomladanski plohi ter tako podal še eno “štimungo”, cilj, ki ga je sistematično zasledoval v loškem obdobju ter iskal za to primerna sredstva.