Čeprav je slika Sončni breg slikana na platno, jo še vedno razumemo kot delo eksperimentalnega značaja. Pojavila se je šele leta 1940 kot donacija v zbirko Narodne galerije, sam umetnik pa je pred tem ni omenjal. Motiv je prepoznaven in ga lahko postavimo na severno pobočje Kamnitnika, kjer je Jakopič sicer zelo pogosto slikal. Na horizontu griča zaslutimo osamljena drevesa in kozolce, razporejene po pobočju. Vendar pa motiv povsem preglasijo materialni vidiki slike. Subjektivno barvno transpozicijo palete v območje toplega dela barvnega spektra dopolnjuje faktura dokaj enakomernih barvnih lis, naplastenih horizontalno čez površino. Barvna zaporedja plastnic ustvarjajo optični prostor in sugestijo posameznih oblik v njem. Razmerje med risbo in barvo je obrnjeno radikalno v korist slednje. Tudi če datiramo Jakopičeve eksperimentalne slike deset let pozneje, ostajajo aktualne ob pojavih abstrakcije v evropskem slikarstvu. Sliko Sončni breg lahko razumemo kot ekstatično doživetje krajine, motiva, ki je samo sprožilec ustvarjalnega procesa, zabeleženega na platnu.