Zimske pokrajine so zaradi bleščave in svetle barvne skale dosegle vrh priljubljenosti prav pri impresionistih. Slika Zimsko jutro je nastala v času, ko je Grohar skupaj s slikarjema Rihardom Jakopičem in Matejem Sternenom slikal v škofjeloški okolici. Preden so se sešli, je vsak izmed njih že prehodil začetno pot. V Škofji Loki in njeni okolici so se zadrževali v letih 1904‒1906 in skupaj iskali primerne motive v naravi. Ker jih je združeval isti smoter, so si slike sicer med seboj podobne, vendar se njihove izvedbe v izrazu precej razlikujejo.

Grohar je bil med njimi v izrazu najmehkejši in liričen, izstopal pa je tudi z načinom slikanja, saj je na platno z lopatico enakomerno nalagal debele barvne plasti od roba do roba slike, ponekod pa puščal polja neposlikanega platna. Z zadržanimi sivomodrimi in rumenkastimi toni je dosegel učinek spokojnosti, značilne za hladna zimska jutra, ko je vsa okolica prekrita z debelo snežno odejo in ko začnejo prodirati skozi ozračje zgodnji sončni žarki.