Ko se je slikarju rodila hči Marija Lucija (1950−2002), se je njegova (in slovenska) umetnost spremenila. Kakor je rekel sam: »Ona je moj pramodel, stoji na začetku.« Hči je postala neusahljiv motiv, ki ga je Stupica iz začetnega temačnega in realno določljivega ateljeja povzdignil v svetel svet idej, v katerem se podobe otroka, neveste, Flore in deklice s pajčolanom niso podrejale klasičnim slikarskim zakonom globine, perspektive in senčenja. 

Lucija v starinskem oblačilu je ena najzgodnejših upodobitev hčere. Celopostavna podoba pred nedoločnim ozadjem, pogled od spodaj navzgor, ki daje dodatno dostojanstvo malemu bitju, in pastelna obleka nas spominjajo na tradicijo otroških portretov španskih princes iz 17. stoletja in na ustvarjanje v Zagrebu, od koder se je umetnik preselil v Ljubljano šele po drugi svetovni vojni.