Rojen 1624 v Helsingoru na Danskem, umrl 1687 v Rimu. Oče Caspar Kegelhoff (Keilhau) je bil nemški slikar, doma iz Meissna, ki je emigriral na Dansko. Po vsej verjetnosti je bil umetnikov prvi učitelj, drugi pa kopenhagenski slikar Morten van Steenwickel, pri katerem se je Keilhau učil šest let, nato pa še dve leti pri Rembrandtu v Amsterdamu (1642-44). Na Holandskem se je mudil do 1651. Na poti v Italijo se je ustavil v Kölnu, Frankfurtu, Augsburgu in 1651 čez Tirolsko prispel v Benetke. Leta 1654 je delal v Bergamu, 1656 je pripotoval v Rim, kjer je ostal do smrti. Poleg portretov in religioznih podob je Monsu Bernardo, kot so ga imenovali v Italiji, ker je bil tujega rodu, naslikal tudi mnoge prizore ljudskega življenja, kmetov in preprostih ljudi. Te upodobitve (danes povečini potemnele zaradi bitumenskega temeljnika) so bile kaj pomembne za italijansko slikarstvo tako v Rimu kot drugod na polotoku. Pobudile so novo realistično zvrst, ki se kaže v vsebini, tipologiji in kompoziciji mnogih umetnikov naslednje generacije.
Lit.: Minna Heimbürger, Bernardo Keilhau detto Monsu Bernardo, Roma 1988; Seicento, zv. I-II, Milano 1989 (biogr. Nicosetta Roio).