Domov/Avtor/Giovanni Francesco da Rimini

Giovanni Francesco da Rimini - 1200–1600

((Rimini, ok. 1420 − Bologna, pred 1470))

Rojen ok. 1420 v Riminiju, umrl v Bologni pred 1470. Med 1441 in 1444 je delal v Padovi pri Francescu Squarcioneju. Med 1461 in 1470 je dokazano, da je bival v Bologni. Ohranjeni sta signirani tabli, ena iz leta 1459 (Bologna, Museo di San Domenico), druga iz leta 1461 (London, National Gallery), mnoge druge pa mu je mogoče zanesljivo pripisati. Njegov slog kaže predvsem vplive Filippa Lippija in Benozza Gozzolija, preoblikovane s še vedno gotskimi poudarki.

Lit.: Dizionario enciclopedico Bolaffi, VI, Torino 1974, str. 62 in 64; La Pinacoteca Nazionale di Ferrara: Catalogo generale ured. Jadranka Bentini, Ferrara 1992, str. 276-278.

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti. V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel. Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede. Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.
Learn more about the period