Mojster, ki se je podpisoval z začetnicami HGG, ni bil le slikar, temveč tudi pozlatar, plemič in sodnik v Novem mestu. Deloval je na Dolenjskem in v okolici Zagreba in se pri svojem ustvarjanju opiral na podobe z grafičnih listov, tako kakor večina njegovih sodobnikov. Monumentalnost, hladne barve, zapolnjenost celotnega platna z nadrobnostmi, nizko očišče in umirjena obrazna tipika ga slogovno uvrščajo v čas med manierizmom in barokom. S svojimi maloštevilnimi ohranjenimi umetninami pomeni Mojster HGG vrhunec domačega slikarstva sredine 17. stoletja.