Rojen 1737 v Šwidnici (Schweidnitz) v Šleziji, umrl 1823 v Boznu (Bolzano). Najprej se je učil pri očetu, portretistu Johannu, da bi se izognil vojaški službi, pa je iz Prusije kmalu pobegnil na Češko, kjer je dolgo časa delal za Angela Garbonija, mojstra perspektivičnih gledaliških scenografij. Nato se je začelo nemirno popotno življenje, ki ga je vodilo na Dunaj, v Gradec, Ljubljano, Zagreb, Trst in Benetke, kjer si je služil kruh predvsem kot slikar portretnih miniatur. Nazadnje se je ustalil v Boznu (Bolzano), kjer je ostal do smrti z izjemo kratkega študijskega bivanja pri Giambettinu Cignaroliju in Feliceju Boscarattiju v Veroni. Znane so nam njegove freske, oltarne slike in profana dela majhnih mer, med njimi posebno znani conversation pieces (Konversationsstücke). Tipično rokokojski slog kaže, da je poznal beneško in bolonjsko slikarstvo in da je bil njegov razvoj tesno povezan s spremembami okusa, ki jih je prinašal čas. Šest Henricijevih del hrani Narodna galerija v Atenah, eno Pokrajinski muzej v Mariboru (Ples v maskah, 67,6 x 90,2 cm, inv. št. N 1331), eno pa je bilo naprodaj v Londonu, Sotheby’s, 7. 7. 1993, št.16 (kot nemška šola 18. st., Karneval na trgu sv. Marka v Benetkah, 65 x 88,8cm).
Lit.: Nicolo Rasmo, Il Palazzo Menz a Bolzano, Bolzano 1972; Nicolo Rasmo, Karl Henrici: Maler: 1737-1823, Bozen 1977; Silvia Spada Pintarelli, Una nuova serie orientale di Carl Henrici al Museo di Bolzano, Festschrift: Nicolo Rasmo: Scritti in onore, Bozen-Bolzano 1986, str. 399-408; Settecento, zv. I-II, Milano 1990 (biogr. Marina Botteri).