Rojen 1711 v Bologni, umrl po letu 1784. Učil se je pri Stefanu Orlandiju. Deloval je med 1742 in 1784. Znan je bil predvsem kot kvadraturist, tj. slikar slik, na katerih so perspektivično upodobljene klasične arhitekture in ruševine, ki jih včasih poživljajo štafažne figure; takšne slike so bile namenjene za okras javnih in zasebnih poslopij, sakralnih in profanih arhitektur. Tarroni je deloval v Bologni, Genovi in Torinu. Ohranjena so mnoga dokumentirana in signirana dela, zlasti v številnih italijanskih zasebnih zbirkah.
Lit.: Dizionario enciclopedico Bolaffi, zv. IX, Torino 1976, str. 24; Renato Roli: Pittura bolognese: 1650-1800: dal Cignani ai Gandolfi, Bologna 1977, str. 210, 293, sl. 394 c, d.