Antonio Calza - 1600–1700

((Verona, 1653–1725))

Born 1653 in Verona, died there in 1725. He is said to have first been a pupil of Carlo Cignani in Bologna, later, around 1675, he went to Rome, where he studied with Jacques Courtois, called Il Borgognone. He was active in his native city, in Venice, Bologna and Milan; in 1712 Prince Eugene of Savoy summoned him to Vienna, where he remained until 1716. Today we do not know the landscapes which, according to old sources, he painted in the style of Poussin, but we do know a number of religious paintings whose style indicates Veronese and Bolognese elements. Calza is known above all as a painter of battles and it is in this type of painting that his fame extended far and wide: in this genre he is considered to be one of Courtois’ best pupils and undoubtedly the most interesting personality among the Venetian battle painters in the late 17th century.

Lit.: Nicola Ivanoff, s. v. Calza Antonio, Dizionario biografico degli italiani, XVII, Roma 1974, pp. 41-42; La Battaglia nella pittura del XVlI e XVIlI secolo, Editor Patrizia Consigli Valente, Introduction: Attilio Bertolucci, Text: Federico Zeri & Gianni Cavazzini, Banca Emiliana, Parma 1986; Seicento, Vol. I-II, Milano 1989 (biogr. Elena Rama).

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.
Learn more about the period