Home/Author/Jacob Jordaens

Jacob Jordaens - 1600–1700

((Antwerp, 1593–1678))

Born 1593 in Antwerp, died there in 1678. Jordaens is one of the great Flemish artists of the Baroque era. At first he was a pupil of Rubens’ teacher Adam van Noort, then he worked in Rubens’ workshop from 1618 onwards. He was never in Italy and the caravaggesque elements in his pictures come from Caravaggio’s northern imitators. After Rubens’ death in 1640 Jordaens became the leading artistic personality in Antwerp. His strong, sometimes even downright rough style synthesises themes of refined humanistic as well as popular culture.

Lit.: Roger-A. D’Hulst: Jacob Jordaens Mercatorfonds, Antwerpen 1982; Jacob Jordaens (1593-1678): Tableaux et tapis series, cat. R.-A. D’Hulst, Nora De Poorter & Marc Vandenven, publ. Hans Devisscher & Nora de Poorter, Vol. 1-2, Koninklijk Museum voor Schone Kunsten, Anvers 1993 [ex. cat.]; De Maere & Wabbes: Illustrated Dictionary, Vol. I and II, 1994.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.
Learn more about the period