Home/Author/Maestro Jacopo

Maestro Jacopo - 1600–1700

(-)

Archive documents mention a “Maestro Jacopo” as the artist who produced three big paintings in the church of Santa Maria in Aquiro in Rome. They represent The Crowning With the Crown of Thorns, The Flagellation and The Lamentation. They were first attributed to Gerrit van Honthorst (1590–1656), then to Trophime Bigot (1579–1649?) of Arles in France; around these paintings critics have grouped a number of stylistically fairly homogenous pictures which reveal quite close links with Honthorst, Matthias Stomer and Georges de La Tour, while at the same time influences of Carlo Saraceni and Bartolomeo Manfredi can also be seen. Characteristic of the paintings of “Maestro Jacopo” are strong contrasts of light and shade, which are created by candles and lamps; these cast a strong light on the figures, which stand out clearly from a dark background without any architectural or landscape detail.

Lit.: Benedict Nicolson: Caravaggism in Europe, Second Revised Edition (Luisa Vertova), Vol. 1-3, Torino 1990, Vol. I, pp. 59-64, fig. in Vol. II.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.
Learn more about the period